Sikorsky UH-60 Black Hawk
| Sikorsky UH-60 Black Hawk | |
|---|---|
 | |
| Opis | |
| Tip | transportni vojaški helikopter |
| Posadka | 3 |
| Prvi polet | Oktober 1974 |
| Uveden v službo | 1979 |
| Proizvajalec | Sikorsky Aircraft Corporation, ZDA |
| Mere | |
| Dolžina trupa | 19,76 m |
| Višina | 5.13 m |
| Premer glavnega rotorja | 16,36 m |
| Disk glavnega rotorja | 210 m² |
| Teže | |
| Prazno | 4.819 kg |
| Obešen tovor | 7.375 kg |
| Največja vzletna z obešenim tovorom | 9.185 kg |
| Pogon | |
| Motor | Dva General Electric T700-700 prostoturbinski turbinski jaški |
| Pospešna sila | 1.163 kW |
| Zmogljivost | |
| Največja hitrost | 296 km/h |
| Bojni dolet | 592 km |
| Operativna višina | 5.790 m |
| Hitrost vzpona | 3,6 m/s |
| Oborožitev | |
| Bojni tovor | mitraljez kal. 7,62 mm |
Sikorsky UH-60 Black Hawk (slovensko Črni sokol) je večnamenski vojaški helikopter, ki je po navadi v uporabi kot transportni vojaški helikopter ali pa kot jurišni helikopter za zračne desante.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]UH-60 je bil razvit leta 1972 kot zamenjava za zastareli UH-1 Iroquois (dotedanji primarni helikopter Kopenske vojske ZDA). Trije prototipi so bili zgrajeni in oktobra 1974 je vzletel prvič kot model YUH-60. Njegov glavni tekmec je bil model YUH-61, delo podjetja Boeing-Vertol. UH-60 je zmagal na razpisu in leta 1979 je bil kot UH-60A uveden v operativno uporabo Kopenske vojske ZDA.
Leta 1982 so ustvarili posebno različico HH-60 Pave Hawk, ki je namenjena za reševanje sestreljenih letalcev in drugih izgubljenih oseb.
Že naslednje leto (1983) so uvedli pomorsko različico SH-60 Seahawk.
V poznih 80. letih 20. stoletja so osnovno izpeljanko nadgradili v UH-60L (prvi helikopter te serije je imel številko 89-26179). Ta različica je imela izpopolnjen motor, kar je helikopterju dalo več moči in potiska.
Leta 1992 je bila uvedena nova različica HH-60J Jayhawk, izboljšani HH-60 Pave Hawk.
Zasnova
[uredi | uredi kodo]
Zaradi značilne široke in »potlačene« zasnove trupa se lahko UH-60 lažje izogne radarskemu nadzoru in ima zelo dobre lastnosti pri zelo nizkem letenju. Opremljen je z izboljšanim električnim in hidravličnim sistemom. Sama struktura helikopterja je zasnovana tako, da zadrži večino udarca pri trčenju. Tudi rezervoarji so zasnovani, da preživijo nesrečo in so samotesnilni. Sedeži za posadko so zasnovani, da »vpijejo« kakršnokoli energijo pri nesreči in tako zavarujejo posadko. Sam trup helikopterja lahko zadrži ogenj do kalibra 23 mm.[1]
Posadko helikopterja sestavljajo tri osebe: pilot, kopilot in letalski tehnik, ki skrbi za vratna orožja. Poleg tega lahko transportna kabina sprejme še do 11 polnoopremljenih vojakov oz. štiri nosila z enim medicinskim spremljevalcem. Transportna kabina je opremljena z ventilacijsko-ogrevalnim sistemom[1].
Osnovno oborožitev helikopterja tako predstavljajo mitraljezi 7,62 oz. 12,7 mm, ki se jih da namestiti na vratne nosilce. Za potrebe naloge se lahko helikopterju pritrdijo še zunanji nosilci-krila, na katere se lahko naloži do 4.500 kg (npr. 16 raket Hellfire).[1]
Za večje tovore ima helikopter zunanjo kljuko, ki lahko dvigne do 4.072 kg težak tovor.[1] Tako lahko en UH-60 dvigne 105-mm havbico, celotno havbično posadko 6 ljudi in še 30 granat.[2]
Osnovni notranji rezervor lahko sprejme 1.360 l goriva. Lahko se namestita še dva zunanja rezervoarja (skupaj 1.400 l) in še en notranji (1.740 l).[1]
Različice
[uredi | uredi kodo]HH-60 je različica UH-60, ki je primarno namenjena za helikoptersko reševanje posameznih ljudi. Tako je različica opremljena z dvižnim vitlom s 60,96 m dolgim kablom, ki lahko dvigne 270 kg. Poleg tega ima uvlečno cev za zračno polnjenje z gorivom. Različica HH-60G je bila uvedena leta 1982.
SH-60 je različica UH-60, ki je bila razvita za potrebe Vojne mornarice ZDA, ki je potrebovala helikopter, ki lahko pristaja na vojnih ladjah in po možnosti ga je lahko tudi skladiščiti znotraj ladje. Tako ima različica preklopna rotorna rezila in povečan rezervoar za gorivo. Različica SB-60B je bila uvedena leta 1983, različica SH-60F pa leta 1988.
HH-60J je različica, ki temelji na klasičnemu HH-60 Pave Hawk, ki pa jo uporablja Obalna straža ZDA za reševanje brodolomcev.
S-70 je civilna različica, ki je bila razvita za potrebe gasilske službe, Medevaca in zunanjega transporta večjega tovora. Poleg civilnih javnih služb to različico uporablja tudi Nacionalna garda ZDA.
MH-60 je posebna različica, ki je namenjena za letalsko podporo specialnim silam med izvajanjem operacij. To različico uporablja 160. specialnooperacijski aviacijski polk.
Uporabniki
[uredi | uredi kodo]
Prvotni uporabnik UH-60 je bila Kopenska vojska Združenih držav Amerike, nakar so jo sprejeli v celotnih Oboroženih silah ZDA.
Drugi uporabniki UH-60 so oborožene sile naslednjih držav: Argentina, Avstralija, Avstrija, Bahrajn, Brunej, Čile, Egipt, Filipini, Grčija, Hongkong, Izrael, Japonska, Jordanija, Južna Koreja, Kolumbija, Ljudska republika Kitajska, Malezija, Maroko, Mehika, Saudova Arabija, Republika Kitajska (Tajvan) in Turčija.[3]
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Army-technology.com«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. junija 2007. Pridobljeno 21. maja 2006. Arhivirano 2007-06-09 na Wayback Machine.
- ↑ Militaryfactory.com
- ↑ »Sikorsky UH-60 Blackhawk«. CombatAircraft.com. Pridobljeno 3. julija 2018.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
